»Nekaterih hiš ni več, ne le da ni hiše, niti parcelne številke ni več. Veliko smo že prestali, tudi lanski požar. A nihče ni umrl ali izgubil hiše. Tu so ljudje izgubili vse. Niti spomina ni več.«
»Ves čas imaš v mislih, da je ljudem huje kot nam. Če so oni tu, ker nimajo druge izbire, hiše, ničesar, ne moremo reči, da bomo zaradi vremena odpovedali let. Leteli smo med nalivi, med strelami, včasih so po helikopterju trkala tudi kakšna zrnca. Takrat se umakneš in nadaljuješ, takoj ko lahko.«
»Najtežje ni fizično delo, ampak videti, kakšno škodo je narava povzročila ljudem in infrastrukturi. Sprašuješ se, kam bodo nekateri sploh odšli, ko bo vsega tega konec, saj so ostali brez vsega. To je divjanje narave in trpljenje ljudi res ogromnih razsežnosti.«
»Smo pri Češki koči naleteli na enega, ki ga sicer nismo videli, nanj nas je opozoril oskrbnik koče. Neprijetna zadeva, če veš, da je nekaj v zraku, sam ga pa ne moreš videti.«